Radio Šstudent

Tolpa Bumov, Torek
12 09 2000 ob 19.00

Christof Kurzmann & Burkhard Stangl: SCHNEE (2000 Erstwhile)

Elektro- akustične zvočne manipulacije zgodnjih pionirjev te zvrsti v moderni godbi, so terjale obilico iznajdljivosti in izvirnosti, navkljub ogromnemu napredku v tehnologiji prenosa in zapisa zvoka. Zgodnji moderni skladatelji dvajsetega stoletja, tipa John Cage ter pojav glasbeno/ideološkega gibanja ,, music concrete '' s Pierrom Schaefferjem na čelu, so s pojavom snemalne tehnike, radia in telefona odkrili nove zvokovne zmožnosti za manipulacijo in eksperiment. Njihovi zgodnji eksperimenti danes bolj kot kadarkoli prej odjekajo v polju eksperimentalne elektronske godbe, free jazza, avantgarde in improvizacije. Tu je na mestu primerjava s vplivi dub-a kot revolucionarne snemalne tehnike iz karibskih otokov ter njegovemu vplivu na moderno, bolj plesno usmerjeno elektronsko godbo.
Evolucija v tehnologiji se je v tem času razmahnila do te mere, da ne potrebujete več veliko mero iznajdljivosti in studijskih manipulacij. Če je včasih revolucijo predstavljal sintetizator zvoka- synthesizer ali kasneje sampler, lahko dandanes vse to dobite v enem kosu računalniške opreme. Tako so po Bob-u Ostertagu nekateri glasbeniki hočeš nočeš postali obenem tudi računalniški friki, med katere je '' oče '' samplinga v svobodnih godbah vstopil tudi sam. Najnovejša igračka na tem področju se imenuje Macintoshev prenosni računalnik G3, ki omogoča fantastično manipulacijo zvoka v realnem času.
V godbi svobodnega improviziranja so inovacije redna praksa, razmah uporabe laptopov v njej pa gre pripisati ravno dejstvu zmožnosti operiranja z zvokom v dejanskem času, torej v živo med samim nastopom. Ob tem pa v polju inovativnih godb vzdržujejo ravnovesje med akustičnim in sintetičnim zvokom. Koncept, ki ga je v svobodni godbi kot eden izmed prvih uvedel angleški saksofonist in improvizator Evan Parker s svojim Elektro Acoustic Ensemblom, so razširili in dokončno uveljavili novi predstavniki avstrijske avantgarde, ki črpa tako iz klasične glasbe, jazza in improvizacije. Iz laboratorijev založb Mego, Durian in Charizhma prihaja množica imen, kot so Fennesz, Rehberg Daefeldecker, Kurzmann, ter zasedbe Efzeg, Comfort of Madness, Shabotinsky in drugi, ki so Dunaj ponesli v svet kot eno izmed kreativnejših središč sodobne godbe.
Prav v dunajski okvir lahko prištejemo tudi akterja današnje tolpe bumov, Christofa Kurzmanna in Burkharda Stangla, ter njuno subtilno zlitje elektro akustične godbe na plošči Schnee.
Schnee predstavlja duo Christofa Kurzmanna z laptopom ter Burkharda Stangla na akustični in električni kitari. Kurzmann je znan kot vodja založbe Charhizma, ob Fenneszu glavni akter večje zasedbe Orchestra 33 ½ ter tvorec projekta Shabotinsky. Stangl je veteran avstrijske impro in jazz srenje, kreativna duša, ki že dalj časa raziskuje godbe kot aktivni glasbenik in teoretik na polju muzikologije, v globalni glasbeni srenji pa predvsem kot član mednarodne zasedbe Polwechsel. Pod vplivom filmske umetnosti in avtorjev, kot so Albert, Fassbinder, Godard in Marker sta v studiu Amann na Dunaju posnela štiri daljše improvizacije, ki se na zapisu zvoka raztegujejo na več kot triinsedemdeset minut. Naslov Schnee izvira iz pesmi poeta Roberta Walsserja, ki najbolje opiše atmosferičnost celotne plošče: ''I love plainesss in colour, monotony, snow is rather a monotonous tune. Why should colour not give an impression of singing? White is like murmur, a whisper, a prayer.''
Zlitje zvokov poteka na subtilni, mikrotonalni ravni. Gre za zvočni minimalizem, občutljivo zlitje akustičnih, živih, '' organskih '' zvokov glasbila ter abstrahiranih zvokov, predelanih skozi računalnik-,, microvising '', kot so to duhovito poimenovali nekateri glasbeni kritiki. Ob tem nastajajo zvočne pokrajine, ki se počasi razvijajo, od tihih pretanjenih zvokov, do izbruhov hrupa, interference in drugih zvočnih motenj. Ob površnem poslušanju se glasba zdi monotona, vendar to monotonost ves čas prekinjajo različni intervali jakosti zvoka, s katerim operirata glasbenika. Intervali se počasi dvigajo do polja zvočnosti, ko zmotijo slušne kanale, a se kmalu nato umaknejo is spolzijo nazaj v zamaknjeno atmosferičnost. Nenehni ambientalni tok prekinjajo Stanglovi minimalni kitarski diskurzi, kjer vleče akorde in nežno drgne z lokom po kitarskih strunah. Včasih zapade v manjše kitarske zvočne destrukcije, ki obogatijo minimalni zvočni output Kurzmann-ovega G3, ki se v prvi improvizaciji '' Nordland '' kaže le v manjših motnjah v oscilaciji zvočne frekvence, manjših pokih in piskih. Kurzmann uporablja skrajno počasne teksture, zvoke ambientalne narave, katerih vir je skrajno nedoločjiv, zato vsi potekajo na abstraktni ravni. Sama impro interakcija ne temelji na intenzivnosti in impulzivnosti, pač pa potrpežljivosti in skrbnemu posluhu. Hkrati počasen tok glasbe poslušalcu omogoča, da se docela prepusti mikro tonalnim igricam in nenavadnim harmonijam. Tu ne gre za procesiranje kitarskega zvoka skozi računalniško zvočno obdelavo, pač pa sta oba glasbila samostojna organizma v spontani interakciji, ki zahteva vso poslušalčevo pozornost. V to smo se lahko prepričali tudi letos v Teatru Gromki, kalilnici entuziazma in drugačne muzike, kjer sta oba akterja nastopila v živo. Ob poslušanju godbe z nosilca zvoka pa definitivno priporočam slušalke.
Schnee je izšel pri ameriški založbi Erstwhile Records, ki v katalogu ponuja obilico nove, moderne godbe, v Evropi pa album Schnee najdete na avstrijski založbi Charhizma. Schnee pomeni sneg, monotonost bele barve, v kateri je skrita cela mavrica. Tako je tudi pričujočo glasbo, ki kljub monotonosti, šepetanju ponuja cel spekter zvokov in obilico slušnih izzivov.

1.) NORDLAND   2.) SANS SOLEIL   3.) PASSION

CD SCHNEE- Kurzmann & Stangl           Komadi 1,2 in 3           Time: 45.00


Spisal LukaZ